Če niste zadovoljni z rezultatom iskanja spodaj, prosim ponovno iščite
Kako lepo mi je pogledati delavnico kakega mojstra, ki ima na steni obešen križ ali pa npr. sliko Jožefa delavca (priznam, redke so takšne delavnice!), ne pa vseh tistih na pol oblečenih oz. slečenih »gimnastičark«. No, tole pa moja zgodba, kako sem se lotil menjave kljuke drsnih vrat …
Številčnejša ko je družina, več je medsebojnih odnosov, veselja, več je praznovanj 🙂 … Pa tudi več prilagajanj, usklajevanj, konfliktov, razočaranj, slabe volje idr. To je sestavni del aktivnega in pristnega družinskega življenja, čeprav si večkrat želim le tistih »ta lepih« trenutkov. Zanje pa se je potrebno včasih kar izdatno potruditi ali pa vsaj pripraviti ustrezno okolje oz. vzdušje …
Rad imam gibanje, še posebej v naravi. Dokler družina še ni bila tako številčna, sem “švical” predvsem na kolesu. Kar pa je pri meni še ostalo kolesarskega, je vsakoletna udeležba na Maratonu Franja … Z izkupičkom in s počutjem po maratonu sem bil letos zelo zadovoljen, še nikoli tako. Vas zanima zakaj?
Neko popoldne sem sinu jasno naročil, kaj mu je potrebno storiti. No, vsaj tako sem mislil. Še vprašal sem ga, če me je razumel. Ni minila niti minutka, ko sta si z mlajšim bratom že merila moči. Dvoboj je spremljalo tudi vpitje in jok. V trenutku mi je »odkrilo pisker«, tako da sem sina »po moško« odstranil s prizorišča in mu namenil nekaj »vzgojnih« besed …
S fanti smo imeli idilično smučarsko dopoldne in s sidrom sem se peljal proti vrhu. Pa mi zazvoni telefon, neznana številka … Kmalu ugotovim, da me kliče sodelavec. Dobili smo prijavo s strani tuje multinacionalke in se nanaša na področje, ki ga v podjetju vodim jaz. Zimsko idilo so zamenjali »črni oblaki« …
Žena si je letos od sv. Miklavža zaželela nove škornje za na vrt ter domače piškote. Potrudil sem se in svetniku dopisal še dodatno porcijo domačih piškotov. Bili so lično vloženi v novo, namensko posodo. Zvečer pa mi je v pogovoru omenila, da je tudi letos pričakovala še kakšno skrito presenečenje. Priznam, da mi je kar malo zakurilo »pod streho« …
Pred kratkim se je pri nas oglasil zavarovalni agent, sicer tudi naš prijatelj. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, o čem je (med drugim) tekla beseda. Že priprava na sam obisk je bila zame dobra iztočnica oz. premislek o tem, v čigave roke polagam svoje upe, svojo prihodnost, svoje življenje.
Slišana beseda ne ostane prav dolgo v možganih. Tisto, kar bodo videli, pa je moj zgled, ki ga dajem. Dober ali slab. To si bodo zapomnili. Izkustvo oz. znanje pa bodo imeli šele takrat, ko bodo šli tudi sami skozi njim “pridigana” dejstva.
Verjetno se tudi vam dogaja, da vas kakšen problem miselno povsem zaposli, tuhtate ta in oni scenarij, ne veste katero pot bi izbrali … potem pa kot »strela z jasnega« naenkrat pride dobra ideja ali pa se pokaže pot do rešitve problema. Ste se kdaj vprašali, na čigavem »zelniku« je zrasla ideja oz. rešitev?
