Obožujem jutranje sprehode. Rada imam predvidljive in obvladljive stvari. Moj mož pa vedno sanja o novih krajih in deželah, ki bi si jih rad ogledal. Radoveden je za oba. Dolgo sem mu kljubovala, čeprav vem, da ko se mu pridružim, uživam tudi sama. Manj lepega bi doživela, če bi bilo vedno po moje. Morala pa sem prehoditi dolgo pot, da sem v najini drugačnosti prepoznala blagoslov.

Juhu, počitnice so tu! Marsikateri starš se bo letos s tem vzklikom pridružil svojemu otroku. Tudi letošnje »koronsko« šolsko leto je od vseh nas zahtevalo precejšnjo mero angažiranosti, iznajdljivosti, potrpežljivosti, poguma in, upam, vzbudilo tudi kaj hvaležnosti. Zaključek šolskega leta pa s seboj prinese tudi »borbo« za ocene. Marsikateri učenec poskuša nadoknaditi zamujeno, drugi se na vsak način bori za odlično oceno, nekaterim pa uspe zaključiti tudi povsem v miru.

Starejši par je praznoval obletnico skupnega življenja. Na vprašanje, kako vama je uspelo ostati skupaj 65 let, je gospa odgovorila: “Rojena sva bila v časih, ko smo, če se je kaj pokvarilo, to POPRAVILI in ne vrgli stran.” Porabništvo in naravnanost na “metanje stran” se je zalezlo v naše odnose. Podobno kot delamo s stvarmi, ki se jih ne splača več popravljati, delamo tudi z ljudmi.