Ob priložnosti sem zavil v knjigarno, kjer prodajajo bolj poglobljeno literaturo. Iskal sem knjigo z naslovom Žena – navodila za uporabo, a je očitno ni še nihče napisal.
Pa bi bilo zelo potrebno! Namreč, vsaka zdravila imajo priložena navodila; če kupiš gospodinjski aparat, pralni stroj, televizor ali avto pa dobiš kar celo knjigo z ilustracijami. Za ženo pa rečeš »Da!«, potem pa si prepuščen samemu sebi! Znajdi se, kakor veš in znaš, v vsakem primeru boš naredil narobe!
Ni mi bilo do tega, da bi bral kakšno pocukrano teorijo. Že pri revmi sem ugotovil, da se na njeno zdravljenje najbolje spoznajo tisti, ki je sami nimajo. Tudi pri otrocih sem ugotovil, da se na vzgojo najbolje spoznajo tisti, ki so sami brez otrok.
V iskanju dveh svetov
Najti sem moral torej knjigo, ki jo je napisal nekdo, ki se zares spozna na zakonsko življenje in na skrivnostno bitje, imenovano žena. To seveda ni mogel biti nekdo, ki je bil »štirikrat poročen in petkrat ločen« – tak ima o zakonu sicer ogromno izkušenj, pojma pa nobenega (sicer bi že prvič naredil vse prav)!
In avtor knjige bi moral biti moški, ker bi po mojem mnenju ženska lahko bila pristranska. Končno sem našel ustreznega: zelo izobražen, poročen, oče treh otrok, dr. Emerson Eggerichs. Naslov knjige: Ljubezen in spoštovanje. Dobro, sem si rekel, dovolj nevtralno, da bom lahko prebral in preživel.
Da pa mi žena ne bi vlekla knjige iz rok, sem moral najti še nekaj zanjo. V oči me je zbodla knjiga Poroči se in bodi podrejena. Verjetno priročnik za punce, ki rinejo na štirideset, pa še vedno niso našle princa svojih sanj.
Naslov mi je bil takoj všeč (ne iz žlehtnobe, pač pa iz nagajivosti), posebno tisti del »bodi podrejena«. Upal sem, da je ni napisal moški, ker bi v tem primeru knjiga dobila letalne sposobnosti takoj, ko bi jo pokazal ženi.
Ne, knjigo je napisala ženska, Costanza Miriano, za povrhu še poročena in mati štirih otrok. Biografski podatki avtorice so dokazovali, da že ve, o čem piše. Sedaj sem moral najti samo še čas za branje.
Odšla sva sama na dopust
Povsem nepričakovano sem dobil zelo ugodno ponudbo za deset dni na morju za dve osebi. Brez oklevanja sva šla. Predstavljajte si, da petindvajset let živite samo za druge, da strežete otrokom in staršem, da ste jim kar naprej na voljo, potem pa potegnete črto in si privoščite deset dni samo za svojega zakonca.
Doživela sva pravcati bivanjski šok. Dva dni sploh nisva mogla verjeti, da sva končno sama na dopustu. Žena se je kar pomladila. Še knjige je bila vesela.
Z ženo sva torej brala vsak svojo knjigo. Spoznanja so se kar vrstila. Ženska potrebuje ljubezen, moški pa spoštovanje. Moški in ženske imamo vsak svoj pogled na stvari, govorimo v šifrah in ni čudno, da se tako težko razumemo med seboj.
Žena je kot novoletna jelka s tri tisoč lučkami – eno razbiješ, vse crkne. Možu pa lahko razbiješ dva tisoč lučk, pa jih bo tisoč še vedno gorelo. Mož misli, da žena vohlja, poizveduje, kritizira in ga skuša nadzirati, žena pa to počne samo zato, ker hoče biti na tekočem. Ženske mislijo, da smo moški možgansko mrtvi. Da imamo dvoje možganov – ene izgubljene in druge, ki iščejo prve. In končno, noben moški ne more potešiti vseh čustvenih potreb ženske. Ko sem to prebral, sem potreboval malo oddiha.
Pogledal sem tudi v ženino knjigo. Ugotovil sem, da je naslov namenoma izzivalen. Marsikdo že iz same radovednosti prebere knjigo, če ima ta naslov, ki pritegne. Mislite, da bi kdo bral knjigo, z naslovom Lepote zakonskega življenja? Pa dejansko govori o tem, da je zakonsko življenje lepo in sicer skozi hudomušne zgodbe ženske, ki svetuje svojim prijateljicam in spotoma obvladuje še svojega moža in otroke.
Vem, da nič ne vem
Zdaj, dve leti kasneje, ko sem prebral že kar nekaj knjig in poslušal še malo več predavanj, mi je vse manj jasno, zakaj moja žena še vedno vztraja z mano. Kje je razlog? Vem, da to ni moja zasluga, kajti katera bi pa hotela skrbeti za takega zateženega in pošvedranega dedca kot sem jaz?! Ne, to je nekaj v njej, nekaj kar ne bom nikoli do konca razumel. Poznam samo besedo, ime. Ljubezen.
Avtor: Franci Šinkar
Odlično napisano- povedano! Amen.