Tema mi je padla na oči. A kar samo me bo pustil na sveti večer?

V tem tednu sem od različnih žena in mater slišala, kako so obremenjene s tem, kaj vse mora biti za praznike postorjeno, da lahko doma praznujejo rojstvo Odrešenika.

Razume se, da je na seznamu, ki ga je potrebno obkljukati, polno gospodinjskih opravil, kuhanja, peke… Opravil, s katerimi ustvarjamo zunanjo podobo božiča. Podobo, s katero skušamo ustvariti del božičnega vzdušja tudi v naših srcih.

Prvi skupni božič

Ko se poročimo, prinesemo od doma v zakon vsak svoje vzorce, tradicije, načine praznovanja. V večini primerov je tako, da so te navade zelo različne in zahtevajo precej usklajevanja.

Spomnim se najinega prvega svetega večera. Takrat sva bila še brez otrok. V miru sva postavljala jaslice in smrekico. Okrog štirih popoldne se mož odpravi v predsobo, se začne oblačiti in na moje vprašanje, kam odhaja, pove, da gre potrkavat za prvi sveti večer in da se vrne čez slabo uro.

Tema mi je padla na oči. A kar samo me bo pustil? Na sveti večer? Njemu je bilo to, da na sveti večer odide potrkavat, tako samoumevno, da sploh ni mogel razumeti, zakaj sem tako iz sebe. Saj to počne že 20 let, zakaj bi se s poroko kaj spremenilo?

Po tej izkušnji, ki bi nama skoraj pokvarila prvi skupni Božič, sva se naučila, da se morava o tem, kako bova v svoji družini oblikovala praznike, začeti pogovarjati že veliko pred njimi. Si povedati svoje želje, pričakovanja in najti skupno pot, da bova oba imela nekaj od njih.

Navade, ki jih prinesemo od doma

Ko se spominjam praznikov v času mojega otroštva, imam večinoma lepe spomine. Ker pa sem nagnjena k perfekcionizmu in sem podobne vzorce imela tudi v svoji primarni družini, mi priprave na praznike neizogibno prinašajo določeno mero stresa.

Tako se mi je leto za letom dogajalo, da sem, ko sem hitela z opravili na seznamu, ki ga je potrebno obkljukati, vsaj enkrat stresla svoje nezadovoljstvo na moža in otroke, če niso izpolnjevali mojih pričakovanj.

Da bi se temu izognili, smo z zunanjimi pripravami na praznike vedno začeli že nekaj dni prej. Potice nikoli ne pečemo na sveti večer. Smrekico na balkonu postavimo in okrasimo z lučkami nekaj dni pred svetim večerom (prižgemo pa jih vedno šele ob mraku na sveti večer). Stanovanje po malem pospravljamo ves teden. Le jaslice vedno postavimo šele na sveti večer.

Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi

Lansko leto smo v adventu uvedli družinsko jutranjo molitev in dan začeli z dnevno božjo besedo. Čutila sem, kako se vzdušje doma spreminja. In prosila sem Boga za milost, da bi zmogla ohraniti mir v srcu, tudi če “seznam” ne bo obkljukan v celoti.

Vsakokrat, ko sem čutila, da se me loteva malodušje, sem zavila v najino spalnico, kjer imava uokvirjenega enega mojih najljubših citatov iz Svetega pisma: “Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.” (Mt11, 28)

Žena, dobro ti gre!

Veste, kaj je bil zame najlepši trenutek lanskega svetega večera? Ko me je mož okrog treh popoldne, uro pred njegovim odhodom v “turn”, sredi kuhinje objel, stisnil k sebi in rekel: “Žena, dobro ti gre!”

Vedela sem, kaj ima v mislih. Ura je bila tri, v stanovanju je bilo po večini že vse pripravljeno in jaz še nisem doživela “napada” jeze in nezadovoljstva. Njegov objem je bil zdravilen. Tako se tudi uro kasneje, ko je odhitel potrkavat, nisem počutila osamljeno in zapuščeno.

Z otroki smo prižgali lučke na smrekici, stopili na balkon in poslušali pesem zvonov. In sama sem lahko brez grenkobe v srcu pripovedovala otrokom, da je ati v turnu in da se s potrkavanjem začenja prvi sveti večer.

Mir v srcu 

Verjetno ga ni med nami, ki si ne bi želel dočakati Jezusovega rojstva z mirnim in veselim srcem. Vendar mir v srcu ne pride od obkljukanih seznamov. Prinaša ga Novorojeni. Zato naj v teh dneh v naših srcih odmeva tiha prošnja: “GOSPOD naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir.” (4 Mz 6, 26)

Foto: Aleš Čerin