Prispevki

Zakaj sem čudak

, , Avtor: Franci Šinkar
Poročil sem se zdrav, potem pa se mi je zgodilo, da sem po rojstvu vsakega otroka »pridelal« še kakšno bolezen ali zdravstveno tegobo. Sicer otroci niso vzrok teh mojih diagnoz, ampak prav zanimivo sovpadajo z njimi.

Jesensko pometanje z otroki

, Avtor: Primož Peternelj
Sinu sem naročil, naj vzame metlo in pomete listje na terasi na en velik kup. Pričakoval sem negodovanje. Predvideval sem, da bo malo pometanja in veliko igre. Na koncu bom pa tako ali tako moral pomesti sam.

Kaj mi je ostalo od poročnega dne?

, , Avtor: Franci Šinkar
Ni pomembno, koliko investiraš v zunanjo podobo poročnega dne. Pomembno je, kaj ti od tega dne ostane še dolga leta. Pa ne mislim na prstan, kravato in fotografijo ...

Kako sva si različna!

, Avtor: Anže Čelik
V najin zakon sva pripotovala vsak s svojim »nahrbtnikom« (tolažim se s tem, da pri tem nisva izjemi oz. da se nahrbtniki nas zakoncev najbrž razlikujejo le po »kilaži«). Po vseh teh letih skupne hoje, nahrbtnika še zdaleč nista prazna …

Za novo zakonsko skupino začniva delati že poleti!

, , Avtor: Uredništvo
Poleti preživimo več časa drug z drugim in ugotovimo, da nam koristijo pogledi drugih zakoncev in da si želimo družinsko življenje živeti z namenom in ne kar tako v en dan.

Iz očetovega dnevnika: Štefko Količ o pravem upanju

Avtor: Uredništvo
Objavljamo prispevek, ki ga je Štefko napisal za eno od preteklih številk revije, in iz katerega je razbrati njegovo nalezljivo upanje in veselje do življenja.

Ko bi le babica in dedek imela zakonsko skupino ...

, Avtor: Marjeta Bec
Spominjam se babice in dedka ter njune hiše s čudovitim vrtom. Spomnim pa se tudi večnih besednih dvobojev med njima. Kako lahko z nekom preživiš vse življenje, pa vsak dan končaš z ostrimi besedami?

Kako na dopust s taščo in tastom?

, Avtor: Gostujoči avtor
Prav je, da vemo, da je takšen dopust drugačen od tistega v dvoje ali samo z lastno družino. Da vsak prevzame svoj delež odgovornosti (potrpežljivosti), da za nobenega ti dnevi ne bodo zoprni, ampak dopustniški.

Mladi, lepi in ... brez bistva. Na "komot".

, Avtor: Aleš Čerin
Ne poznam ju, ne poznam njune osebne zgodbe. Vem, da posplošujem, da si rišem svojo zgodbo, a zdela sta se mi simbol ne-več-tako-mladih, ki imajo vse, a jim manjka bistveno in za katere se zdi, da se težko odločajo – za bistveno. Za zakon. Za otroke.