Sara Doljak: Sprehod do moža po sedemnajstih letih poroke

Najin poročni dan je bil na zelo popularno soboto 5. 5. 2001. Ob 15. uri, ko je na Kapeli odbilo, sem se skupaj z očetom, ob spremljavi trobentača, podala proti njemu v beli obleki, ki sem jo dala delati po mojih željah, saj sem želela preprostost.

Za letošnjo obletnico pa sem našla svojo sanjsko poročno obleko v sebi in ne v poročnem salonu. “Sprehod” do mojega moža pa je bil drugačen, le objem in poljub v postelji. Skupaj sva že 23 let, poročena 17 let.

Obljuba sanjskosti

Začela sva hoditi po skupni poti kot študent farmacije in študentka prava. Okolica je obljubljala, da bova imela sanjska poklica. Midva pa sva že takrat slutila, da poklic ne bo naredil najinega odnosa sanjskega.

V mladosti sva bila poskočna, vesela in zaljubljena v hobije, v veliki meri sva se razdajala za druge in pri izbiranju študijske poti sva se odločila za poklica, kjer sva videla priložnost, da bova v življenju lahko počela to, kar sva si želela – pomagati in svetovati drugim na področju prava in farmacije.

Kdo sta Sara in Bojan Doljak?

Postala sem odvetnica in predavateljica na fakulteti, Bojan univerzitetni profesor farmacije. Materialnosti in “prestižu poklica” sva dopustila, da sta naju dušila in oropala za pristno in brezpogojno veselje.

Še pravi čas, po osmih letih zakona, sva se tega ovedla in spoznala kaj v življenju zares šteje. Materialnost mine, kariera mine, … ostanejo pa odnosi. Danes sva žena in mož, mama in oče, hčerka in sin ter prijatelja, ki se čudiva nad Življenjem in sva kljub vidnim oviram na poti, srečna.

Ob sebi imam moža, ki me ljubi

Bojan mi nikoli ni rekel: “Poročil sem se z zdravo Saro.” Zakaj? Ker oba živiva v zaupanju, ki izvira iz vere, stalnega in živega odnosa z Bogom. Vero ne živiva formalno, za ljudi. Ker sva v odnosu, ne poznava jamranja in zaradi preizkušnje nisva ‘najbolj boga’. Ne potrebujeva ‘stanja križa’, da bi naju drugi pomilovali in sočustvovali z nama. O pomembnost priprave na preizkušnje sva z Bojanom sicer slišala že v šoli za zakon, ozaveščat pa to šele pred osmimi leti.

Ob sebi imam moža, ki me ljubi in najino skupno življenje je tudi v teh težkih dneh lepo. »Ustvarjeni smo, da bi ljubili, kot odsev Boga in njegove ljubezni,« poudarja papež Frančišek.

Foto: arhiv zakoncev Doljak

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja