Namesto da Jezusu prinesemo darilo, ga zanj prosimo!

V pogovorih o tem in onem se vedno znova odpirajo rane iz otroštva, kako so nas s svojimi ne dovolj premišljenimi vzgojnimi prijemi starši prizadeli in ranili …, kako so nam dali dediščino, ki jo mi – hote ali nehote – prenašamo na svoje otroke …, kako so nas ranili naši vrstniki, ali koliko ran drug drugemu prizadenemo zakonci …

Danes, ko je dan priprave na Božič, dan pred »Adamom in Evo«, ki sta »zasejala« greh v družinah, Te prosim, Gospod, da na svoj rojstni dan Ti nam podariš darilo. Da, dragi Božji Sin in moj Gospod, za posebno darilo Te prosim: podari nam to, kar najbolj potrebujemo – odpuščanje. Zakaj? Da bi se končno spet »obrnila srca očetov k sinovom, ter srca sinov k očetom, da nas ne bi doletelo prekletstvo« (Lk 1,17). Prekletstvo se skriva v neodpuščanju. Neodpuščanje pa največkrat na prikrit način kaže v naših medsebojnih odnosih. O, pridi Jezus, rôdi se v »štalah« naših zamer, ran srca in globokih medgeneracijskih bolečinah! Kličem Te v »štalo« svoje nemoči, svoje slabotnosti in te prosim, da me za svoj rojstni dan obdariš z novim upanjem in novim razumevanjem! Prinesi mi, prosim, novo razumevanje, nove besede odpuščanja, novo sposobnost sprejemanja drugačnosti drugega. Prosim Te, Božji Sin, prenovi v teh dneh naše poglede in daj, da bi se v teh svetih dneh, ko se bomo v naših družinah srečevali, gledali z novim leskom – daj nam nove oči! Daj nam milost Tvojega odpuščanja, ki naj se razodeva po naših pogledih! Prosim Te, naj bo Tvoja ljubezen med nami na nov način prisotna, in naj pokrije mnoge naše grehe! Pridi, Veliki in Mogočni Kralj, in se utelesi v naših srcih, nauči nas udejanjati cilj našega življenja; da bomo ljubili, kakor ljubiš Ti.