Mamica je kakor zarja … res?

Mamica je kakor zarja, zjutraj se smehlja, ko se v postelji še dete s sanjami igra …

Ob tej pesmi sama pri sebi pomislim: jaz že nisem zarja. Nisem jutranji tip človeka (odkar imam otroke, pa sploh ne 🙂 in ob jutrih ne le, da se ne smehljam, temveč me včasih otroci dobesedno zvlečejo iz postelje, medtem ko bi se jaz z veseljem še igrala s sanjami 🙂 Skratka, če mi gre ob teh pesmih na jok, je to predvsem zato, ker ob njih ugotavljam, kaj vse nisem kot mama.

Mame iz pesmi …

Za mano je več kot deset let nočnega vstajanja in priznam, da mi je ob tem velikokrat naporno in težko in da komaj čakam na dan, ko bom spet lahko prespala cele noči. Čeprav bi za svoje otroke storila vse, se včasih vseeno naredim, da ne slišim klicev “mami, mami, rabim te” in pojem juho do konca.

Ali sem zato slaba mama? Ali popolne mame, ki jih opevajo pesmi, v resnici sploh obstajajo? Verjetno se večina mam kdaj sooči s trenutkom, ko bi kar “dale odpoved” in pobegnile, če bi lahko. S trenutki, ko smo nemočne, utrujene, zaskrbljene. S trenutki, ko nam otroci pozornosti ne izkazujejo s šopki in rožicami, ampak nam zabrusijo kakšno ostro besedo.

In mame v realnosti …

Pa vendar smo za svoje otroke najboljše prav takšne, kakršne smo. Nepopolne. Včasih nemočne, sitne in zaskrbljene. Ker se materinska ljubezen ne meri v tem, da vedno vse naredimo prav, ampak v tem, da nikoli ne obupamo nad svojimi otroki. Ker materinska ljubezen ni pogojena s tem, da moramo dobiti kaj povrnjeno. Ker je materinska ljubezen darovanje.

In prav taka je tudi božja ljubezen do vsake od nas. Zato bi se morale v trenutkih stiske večkrat spomniti, da z isto ljubeznijo, s katero mi ljubimo svoje otroke, nebeški Oče ljubi nas. In da ga lahko, ko pademo, vedno znova prosimo odpuščanja, saj je tudi njegova ljubezen brezpogojna.

Smo tudi žene …

“Bodi zdrava in vesela, da boš očku dobra žena”. Zgornji citat mi je sin prinesel iz šole na čestitki za dan žena. Zelo me je nagovoril. Spomnila sem se: ne morem biti dobra mama, če sem slaba žena. Če me ob skrbi za otroke zmanjka za moža. In na ta vidik mame velikokrat pozabimo.

Razdajanje za otroke ne bo dalo sadu, če med nama z možem ne bo ljubezni. Če midva ne bova vsak dan drug drugega pogledala v oči, se objela in poljubila. Še tako ljubeča vzgoja otrokom ne more dati varnosti, ki jo da ljubeč odnos med mamo in očetom.