Se pri vas kdaj pogovarjate o smrti?

, , Avtor: Anže Čelik
Smo v »finalnem« delu postnega časa. V naslednjih dneh se bo dogajalo bistvo … Jezus bo imel prvo sveto mašo, izdan bo, pretepen, križan, položen v grob in nato sledi velika zmaga našega Odrešenika. Dandanes se pogovoru o smrti izogibamo, pogreb naj bo opravljen čimprej, otroke pa bi morali »zavarovati« pred izkustvom smrti naših bližnjih … Smrt smo torej izrinili iz naše vsakdanjosti in jo pahnili za čas "potem".

"Na tem svetu smo le popotniki. Odhajam domov."

, , Avtor: Gostujoči avtor
Moja nona je bila skromna in preprosta ženica iz manjše istrske vasi, a hkrati ženska globoke vere, upanja in ljubezni. Ko je bila tudi sama na smrtni postelji, smo se šli poslovit od nje. Gledala sem jo, nemočno in nebogljeno, ter začutila, da bo kmalu prišel njen čas, zato si nisem mogla kaj, da ne bi jokala. Nona ni sprejela mojega joka in me je bodrila ...

Še vedno na misiji: stari starši

, Avtor: Gostujoči avtor
Ena od bistvenih nalog in poslanstev krščanskih staršev je, da posredujejo vero svojim otrokom in jim omogočijo pot, ki vodi v večno življenje. Pri tem pa žal starši naredimo tudi veliko napak in včasih prenašamo svojim otrokom s svojim življenjem, delom in besedami celo čisto drugačno sporočilo, kot bi ga želeli.

Midva in 15 vnukov skupaj na romanju

, Avtor: Anica Sečnik
Ko sem pred leti prebrala knjigo Kraljica Slovencev, v kateri Ivan Sivec govori o našem narodnem svetišču Brezje, o romanjih, ozdravljenjih in uslišanjih, se mi je odkrilo, da bi lahko bilo eno mojih in moževih poslanstev romanje z vnuki.

Ob sredah kuhata dedek in babica - za šest velikih družin

, Avtor: Anica Sečnik
Razmišljala sva, kako bi jim – polno zaposlenim – lahko pomagala, jih vsaj malo razbremenila, jih razveselila in jim dala občutiti svojo bližino. Sklenila sva, da bova ob sredah skuhala kosilo za vse ter hrano razvozila po domovih.

Ko družine ni več

, , , Avtor: Saša Štern
Iztekel se je teden družine. Mnogo lepega je bilo povedanega in zapisanega v tem tednu. Zdaj ga je pa konec. Tako kot je družine, če Bog da, nekoč konec. Sliši se zelo žalostno. Pa pravzaprav ni. Razmišljam o družinah, ki dozorijo. Otroci odrastejo in odidejo od doma.

Situacija vnučkove ignorance in aplikacija ‘minimalne nujne sile’

, Avtor: Aleš Čerin
Pravila obstajajo zato, da lahko skupaj živimo. Prav je, da otroka v koncept pravil vpeljemo starši, ki imamo otroka radi. Če ne, bo to storil nekdo drug, ki mu za našega otroka ni mar. Recimo vodja tolpe ali inštitucija. Kazen bo veliko hujša. Tudi tepen bo. Lahko zelo.

Kako na dopust s taščo in tastom?

, Avtor: Gostujoči avtor
Prav je, da vemo, da je takšen dopust drugačen od tistega v dvoje ali samo z lastno družino. Da vsak prevzame svoj delež odgovornosti (potrpežljivosti), da za nobenega ti dnevi ne bodo zoprni, ampak dopustniški.

Besede, ki so nama v poslednjih trenutkih s staro mamo, prinesle veselje

, Avtor: Gostujoči avtor
Moja stara mama ni bila zelo verna. A pred njeno smrtjo sva si uspeli povedati nekaj ganljivih besed, ki me še danes navdajajo s hvaležnostjo in veseljem.