Kako na dopust s taščo in tastom?

,

Tudi letos bomo del dopusta imeli skupen z družinama dveh najinih otrok. A bo zopet drugačen od tistih v preteklih letih. Več nas bo na istem prostoru.

Ko so se začeli pogovori, je bilo pomembno to, da je bila odločitev o skupnem dopustu stvar otrok. Če bova midva zraven, pomeni, da je poskrbljeno za kuharijo (predvsem glavnega obroka). Če ne greva, bodo imeli manj gneče (pa morda še česa bolj neprijetnega). A kakorkoli se odločijo, bo nama prav.

Odločili so se torej za gnečo s kuhano »južno«

Razmišljam, kakšne priložnosti nam daje tako preživet dopust in kaj je potrebno, da bo res dopust.

Številčno nas je toliko skupaj le ob nedeljah, dopust pa bo trajal teden dni. Skupaj bomo morali doreči čas vsaj enega dnevnega obroka. Ja, tudi kaj bomo jedli, se bomo morali pogovoriti, saj je razumljivo, da ne more biti kuhano po želji vsakega posameznika, če naj bi tudi »gospodinjca« imela dopust.

Mladi družini se bosta verjetno morali usklajevati, kaj bodo kdaj počeli, saj so njihovi otroci zelo navezani eden na drugega. Najbrž bodo določili tudi istočasen odhod večjih otrok v posteljo. In še kaj …

Biti moramo realni

Morda se zdi smešno takšno drobljenje, a ni, saj več kot je dorečenega, manj je neprijetnih presenečenj. Prav je, da vemo, kaj nas čaka. Da smo toliko resnični, da vemo, da je takšen dopust drugačen od tistega v dvoje ali samo z lastno družino. Da vsak prevzame svoj delež odgovornosti (potrpežljivosti), da za nobenega ti dnevi ne bodo zoprni, ampak dopustniški.

Morda bi kakšna mama, tašča rekla, da to pač ni dopust, da kuhaš za osem, deset ljudi … In morda bi kakšna snaha ali zet rekel, da to pač ni dopust, da sta tašča in tast zraven. In imeli bi lahko tudi prav.

Moram pa reči, da se dopusta že veseliva. Če se ne bi, bi bilo prav, da v takšno varianto sploh ne bi privolila, toliko iskrenosti mora biti. Pomembno je tudi, da si ne domišljava, da morava sodelovati pri dopustu najinih odraslih otrok in da jim s tem, da gremo skupaj, pomagava, ker drugače ne bi mogli iti. Če je kakšen plus zanje, oni že vedo.

In kaj so plusi takega dopusta, ki jih doživljava midva?

Več časa kot doma bova lahko posvetila vnukom. Več zgodb si bomo lahko povedali, se skupaj igrali, plavali, malicali na plaži. Več bo tudi priložnosti za pogovore z mladimi starši brez naglice, ki je sicer običajna.

In kljub temu da nas bo toliko skupaj na dopustu, bova imela tudi samo najin čas. To so zgodnja jutra ob morju (pa ne zato, ker drugače ni mogoče – to nama je všeč). Če je le priložnost, pa si dneve dopusta izboljšava z mašo, saj potem nisva odvisna le od najine moči in ljubezni. Seveda želim in upam, da bosta tudi mlada para našla čas samo zase.

Na prvi pogled ta dopust ne bo nič posebnega, a vem, da bo poseben v trenutkih, ko bomo začutili dragoceno posebnost drugega ob nas.

Sicer pa bo posebno že to, da bomo samo v tem času stari toliko, kot bomo, v tem času imeli takšen izgled, takšne misli … Bog ve, koliko dopustov, takšnih ali drugačnih, je še pred nami, pred vami, zato naj bo že kar letošnji poseben, pa kjerkoli že bo.

Avtor: Sabina Majcen

Foto: Unsplash

Prispevek je bil prvotno objavljen v julijski številke revije Družina in Življenje, 2015

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja