Pričevalski pari

Povabite pričevalski par

Pišite na benjamin@diz.si ali pokličite 041 328 101 (Benjamin Siter).

Matej in Petra Berčan

Matej in Petra Berčan

Naslov: Našla sva zaklad, ki se mu reče pogovor

Prihajava s Police pri Grosupljem, poročena sva 15 let in podarjeni so nama bili štirje otroci. Matej je zaposlen v proizvodnji medicinske opreme, Petra je računovodkinja na Gimnaziji Želimlje.

Matej prihaja iz tradicionalne krščanske družine, Petra pa je odraščala v enostarševski družini, brez očeta. To se odraža v najinem vsakdanu, še posebej kadar je treba odreagirati hitro. Ko se odzoveva brez razmisleka in tako, kot sva navajena iz najinih matičnih družin, naju to vodi le v neskončni krog prepirov.

Moč za premagovanje slabe volje in padcev črpava iz vsakodnevnega prebiranja Svetega pisma in sodelovanja v zakonski skupini. Veva, da če se imava rada midva, so tudi otroci mirni in zadovoljni. In če dovoliva, da Gospod gradi najin zakon in odnos, bo tudi vse, s čimer se v življenju srečava, obrodilo dober sad!

Miran in Metka Brozovič

Miran in Metka Brozovič

Naslov: Ko ti tla pod nogami zamaje rak

Prihajava iz župnije Vinica v Beli krajini in imava pet otrok. Poročena sva 27 let, zadnje čase se ukvarjava s pridelavo domačih sokov in ostalih naravnih izdelkov.

Ko sva po nekaj letih zakona spoznala, da med nama ni več ljubezni, se nama je prvič sesul svet. Postajala sva žalostna, utrujena in zelo razočarana, saj sva izgubila nekaj, kar nama je pomenilo največ in sva menila, da je večno. Spoznanje je bilo težko in porabila sva veliko časa, da sva si sploh priznala, da je nekaj narobe.

Miran: “Pravzaprav je bila žena tista, ki si je upala prva izpostaviti najin položaj. Jaz sem še vedno menil, da sva kar v redu in odveč mi je bilo njeno "kompliciranje". Nisva vedela, kje naj poiščeva izgubljeno ljubezen, tavala sva v temi, … takrat pa je vmes posegel Bog. Žena je med četrto nosečnostjo zbolela. Rak!”

V borbi z boleznijo sva ponovno našla drug drugega, pa tudi Boga.

Janko in Andreja Brumec

Janko in Andreja Brumec

Naslov: Iz odtujenosti v svet medsebojnega sprejemanja

Po poklicu sva gozdar in rejnica, doma iz Spodnje Polskave pri Pragerskem. Poročena sva petindvajset let in imava eno hčer. Vrata našega doma smo odprli še devetim otrokom, ki zaradi različnih pogojev ne morejo živeti pri svojih starših. Trenutno so z nami štirje.

Po dvanajstih letih zakona sva odkrila, da najin zakon postaja vse bolj prazen, mučen in da drug drugemu vedno bolj postajava tujca. Ko sva postala rejnika in so v najin dom začeli prihajati otroci s težavami, se je ta občutek le še stopnjeval. Nekaj je bilo treba ukreniti. Udeležila sva se vikend seminarja Nepozabni trenutki za naju, se pridružila zakonski skupini in začela odkrivati nov svet. Počasi sva odprla vrata Jezusu, da je lahko vstopil v najini življenji in v najin zakon.

Začela sva se spoznavati v novi luči in razumela, da sva drug drugemu podarjena. Razdalja med nama se je začela krajšati in mladostne sanje o lepem in mirnem zakonu so začele postajati resničnost. Teža je počasi izginjala, nadomestilo jo je pristno veselje in hrepenenje po medsebojni bližini.

Aleš in Marinka Čerin

Aleš in Marinka Čerin

Naslov: Na obisk k “ta mladim” v copatih

Oba sva farmacevta, doma iz Ljubljane, poročena 33 let, štirih otrok in stara starša treh vnučkov. V prostem času rada hodiva v naravo, pa naj bo to v bližnji gozd ali kam višje.

Spoznala sva se pri sedemnajstih, se po petih letih kot študenta in brez ficka v žepu poročila, ter študij končala z dvema otrokoma. Po študiju sva se posvetila službi, zidavi, po nekaj letih sva dobila še dva otroka. Izgledalo je idealno. Mož se je v tem času lotil prav vsega: letenja s padalom, radioamaterstva, varjenja domačega piva, čebelarstva, vseh mogočih športov, hribolazenja, … žena pa je tiho trpela. Mož je moral strmoglaviti s padalom, da se je streznil in sva lahko končno začela delati na odnosu.

Danes pri nas v dveh nadstropjih stanovanjske hiše, ki ima skupni vhod, živita dve družini – “ta mladi” in “ta stari”, skupaj 9 ljudi v starosti od 3 do 53 let. Radi se imamo, spoštujemo se, pa vendar sta to dve ločeni družini, vsaka s svojimi zahtevami, pričakovanji, željami, različnimi slogi bivanja. Lepo in osrečujoče, a polno vsakodnevnih pasti. Kako se trudimo za sožitje, kakšna praktična pravila smo si postavili in kako se sproti dogovarjamo?

Igor in Anka Dečman

Igor in Anka Dečman

Naslov: Nova pot v veri po bolezni prvorojenke

Sva Anka, profesorica angleškega jezika in matematike, ki z oktobrom za nekaj let zapušča trg dela in Igor, inženir strojništva, ki dela v BSH Nazarje. Poročena sva 8 let in imava 5 deklic.

Prihajava s Slomškove Ponikve. Izhajava iz klasičnih 4-članskih "krščanskih" družin s podobnimi izkušnjami iz otroštva. Najina zakonska in nova pot v veri se je začela leta 2009 po rojstvu drugorojenke in veliki preizkušnji – bolezni prvorojenke Lane, ki je zbolela za hudo pljučnico. Prepričana sva, da je bilo njeno življenje izmoljeno s pomočjo karizmatične molitvene skupine.

V letu 2015 nas je doletela nova preizkušnja, ki pa je omogočila, da sva začela na novo pisati tudi našo družinsko zgodbo. Osamosvojila sva se od staršev in začela na novo postavljati temelje najine družine. Pričela sva uživati v skupnem preživljanju časa in igri z otroki. Danes sva hvaležna za vse preizkušnje, po katerih s pomočjo molitve prihajava bliže Bogu, samemu sebi, drug drugemu, najinim otrokom ter ostalim.

Bojan in Sara Doljak

Bojan in Sara Doljak

Naslov: Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru

Sva farmacevt in odvetnica, doma iz Logatca. Poročena sva 15 let in imava dva otroka. V prostem času sva voditeljski par več zakonskih skupin, Bojan pa pomaga tudi pri organizaciji Svetopisemskega maratona.

Najin odnos je vzklil iz razposajene zaljubljenosti in še vedno zori v zrelo ljubezen. Spoznavava, da nisva skupaj slučajno, ampak da sva si prav midva namenjena in drug drugemu podarjena. A ni bilo vedno tako. V najin odnos se je začela kdo ve od kod plaziti vedno večja odtujenost. Še preden so prišle preizkušnje (nezmožnost takojšnje zanositve, smrt najbližjih, bolezen) sva iskala smerokaz, ki bi naju popeljal varno mimo prepadov življenja.

Našla sva skalo, na kateri sva začela zidati najin dom. Odkrila sva varno zavetje, kamor se lahko zatečeva, kadar zunaj (in znotraj) divja nevihta. Šele sedaj veva, da ni dovolj, če se zaneseva le drug na drugega, ampak da se zaupava Tistemu, po čigar volji sva skupaj. Sedaj ni najin cilj le, da (pre)živiva skupaj, ampak, da zaživiva in letiva na krilih Božje ljubezni.

Živeti odnos v zakonski zvezi - za zmeraj, do zadnjega vdiha - je odločitev slehernega novega jutra posebej. Odločitev pa ni dovolj. Nečemu Večjemu od naju morava pustiti, da se dotakne najinih src. Vsak dan znova prepoznavava priložnosti, da skozi zakonski odnos postajava boljša človeka. Trudiva se, da bi čim več takšnih priložnosti tudi izkoristila. Danes sva prepričana, da so pred nama še najini najboljši dnevi. Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru.

Marko in Vanja Kocuvan

Marko in Vanja Kocuvan

Naslov: Mladi, splača se boriti za moč fanta in lepoto dekleta!

Doma sva iz Dravograda, poročena 8 let, otrok (še) nimava. Vanja je zaposlena kot magistrica farmacije, Marko pa je samostojni podjetnik. V prostem času greva rada na sprehod, pleševa, potujeva in si pogledava kak zanimiv film. Sva člana dveh zakonskih skupin (v eni sva tudi voditeljski par). Pomagava v župniji pri pastoralnem delu. Vanja rada poprime za kitaro in z mladimi skupaj zapojejo pri svetih mašah. V domači Pastoralni zvezi soustvarjava dogajanje za mlade po birmi. Marko je koordinator odbora za oznanjevanje v Župnijskem pastoralnem svetu.

Ko pričujeva mladim ali parom, ki se pripravljajo na poroko, se rada dotikava tem, kot je spornost kontracepcije in kakšne so alternative, zakaj se vzdržnost pred poroko splača, o lepoti deklet in pravi moči fantov, kakšen je Božji načrt za nas, ‘napakice’, ki jih delajo starši in jih opaziva pri delu z mladimi.

V pričevanju spregovoriva, kako nama na najini poti pomaga sodelovanje v molitveni skupini ter redna udeležba na seminarjih za zakonce.

Zavedava se, da brez poglabljanja lastnega odnosa in vere Vanj v tem svetu kot par ne bova dolgo obstala in preživela.

Lojze in Petra Kokalj

Lojze in Petra Kokalj

Naslov: Drug pred drugim takšna kot sva

Prihajava iz Selške doline, župnija Selca. Poročena sva 17 let in imava pet otrok starih od 2 mesecev do 15 let. Petra je univ. dipl. biologinja, Lojze pa dipl. inž. strojništva. Oba sva zaposlena v šolstvu.

Za dober pogovor so pomembne tri stvari: čas, zaupanje in odprtost. V najinem pričevanju spregovoriva o tem, kako sva midva v zakonu našla čas za pogovor. Kako si izkazujeva ljubezen? Koliko je med nama zaupanja in odprtosti? Ali si upava drug pred drugega stopiti takšna, kot sva, brez mask in skrivanja? Ali si lahko podeliva vse svoje strahove, želje, bolečine, stiske, sanje? V tem pričevanju poudariva pet nivojev komunikacije: fraze, dejstva, mnenja, čustva in odprtost.
V drugem pričevanju spregovoriva o tem, kako uresničujeva tri pomembne namene za moža in ženo, ki jih najdemo v Svetem pismu:
1. Bog je moža in ženo ustvaril po svoji podobi, da bi skupaj odsevala Njegovo podobo.
2. Bog je moža in ženo ustvaril tako, da potrebujeta drug drugega, da se dopolnjujeta in da skupaj uresničujeta nekaj, kar nobeden od njiju ne zmore sam.
3. Mož in žena sta od Boga poslana za to, da kot vzgojitelja otrok zgradita dediščino, ki ostane.

Drug drugega sva prejela iz rok Boga, ki je popolni darovalec in tudi najbolje ve, kaj potrebujemo v svojem življenju in katere so tiste pomanjkljivosti, ki jih lahko zapolni moj sozakonec.

Leon in Jana Kuzma

Leon in Jana Kuzma

Naslov: Rešena iz krempljev teme

Doma sva iz Dokležovja, Leon je glasbenik ter prodajalec glasbil, Jana pa mama študentka. Poročena sva 8 let in imava štiri otroke.

Našel naju je, ko sva ga najbolj potrebovala. Eden se je utapljal v pornografiji, drugi pa v samomorilnih mislih. Potrebovala sva moč, ki bi naju rešila iz krempljev teme in našla sva jo - še vsak posebej, kot mladostnika - v srečanju z živim Bogom. Najina skupna pot se je začela prav ob Jezusu na srečanju “Jezusove straže” - mladinske skupine, ki je z molitvijo in slavljenjem mnoge mlade prebudila k bolj doživeti veri.

Živ odnos z Jezusom naju tudi danes oblikuje na skupni poti in nama pomaga premikati skale, ki se še vedno najdejo v najinih srcih in skušajo zrušiti edinost. Imava štiri fante - štiri osebne življenjske trenerje, ki so zelo zahtevni učitelji zaupanja in vere, na poti zorenja pa nama pomagajo še drugi “pripomočki”: pogovor, srečanja zakonske skupine, molitev, branje Svetega pisma in redno prejemanje zakramentov. V velik izziv nama je spodbuda papeža Frančiška, da nikdar ne zaključiva dneva, ne da bi se med seboj spravila.

Simon in Mihaela Laci

Simon in Mihaela Laci

Naslov: Od bioenergije do Jezusa

Doma sva iz Dobrovnika v Prekmurju. Mihaela je učiteljica na osnovni šoli, Simon pa dela kot policist. Poročena sva 19 let in imava zaenkrat 3 krasne fanta. Obiskujeva zakonsko skupino v Dobrovniku in vodiva skupino v Križevcih pri Ljutomeru.

Bila sva običajna, tradicionalna kristjana. Ko sva se zaradi sinove bolezni znašla v hudi stiski, sva rešitev najprej iskala v bioenergiji, reikiju in ostalih okultnih praksah. Razmišljala sva kot mnogi drugi, da “škoditi že ne more”. Pot do Kristusa naju je vodila preko “new-age-ovskih” zmot. Nato pa je Jezus prav na čudežen način ozdravil sina in naju tako pripeljal na pravo pot.

Po spreobrnitvi sva se soočala s težkim duhovnim bojem, ob tem pa sva spoznavala moč molitve in Božje Besede ter doživela, kako nas Bog na naši poti nikoli ne pusti samih. Nama je na pot poslal zakonsko skupino pod okriljem Družine in Življenja, preko katere se pari medsebojno spodbujamo in krepimo v veri, v medsebojnih odnosih in odnosih do otrok.

Ker pa živimo v isti hiši s starimi starši, se učiva sobivanja treh generacij, kar je zahtevna šola. Kako pomembno je, da se že na začetku potegne razmejitvena črta in se mami zelo spoštljivo pove, da je na prvem mestu žena.

Gregor in Barbara Lotrič

Gregor in Barbara Lotrič

Naslov: Dragocenost dobrega pogovora v zakonu

Doma sva iz Novega mesta. Poročena sva 17 let in imava 4 otroke. Barbara je po poklicu glasbenica, Gregor pa sociolog kulture. Rada potujeva in rada imava morje.

V pričevanju govoriva o odnosu, ki je rodoviten in omogoča najino skupno rast. Na začetku predstaviva nekaj dejstev o komunikaciji: zakaj je potrebna, kaj je dober pogovor, kako naj drug drugega poslušava, česa se je potrebno izogibati, kako vzdrževati dober pogovor. Posvetiva se govorjenju in poslušanju, ki sta sestavna dela komunikacije in pričevanje podpreva z izkušnjami iz najinega zakona.

V drugem delu se dotakneva reševanja sporov, ki so neizogiben del zakonskega življenja in s konkretnimi primeri poveva, kako midva rešujeva nastale zadrege. Pripravljena imava anketna vprašanja, ki jih med pričevanjem zakonca rešujeta samostojno ali v dvoje.

Rajko in Anita Šimonka

Rajko in Anita Šimonka

Naslov: Zakaj med nama ni več tako lepo, kot je bilo?

Doma sva iz Razkrižja. Anita dela v šolstvu, Rajko pa ima nepremičninsko agencijo. Poročena sva 19 let in imava 4 otroke stare med 7 in 16 let.

Ko se v zakonu pojavijo težave, to še ne pomeni, da je zakon slab. Ni! Pomembno je, kako se midva odzoveva na težave in nesoglasja, ki se prikradejo med naju. Normalno je, da se nesoglasja pojavijo, saj svet dojemava drugače že zato, ker sva moški in ženska. Ker misliva, čutiva in delujeva drugače.

Na težave pa se lahko tudi pripraviva, če se vnaprej zavedava, da pridejo, se zavedava tudi posledic najinih reakcij nanje ter na čudne občutke, ki kljuvajo po najini notranjosti. Tako lažje ugotoviva, kakšno je tisto pravo sporočilo, ki mi ga želi zakonec predati.

Pričevanje je sestavljeno iz realnih primerov iz najinega vsakdanjega življenja, ki jih popestriva s kapljico zdravega humorja na svoj račun. Pričevanje je namenjeno vsem zakoncem ne glede na “kilometrino”.

Še dodajamo pričevalske pare …