Ljubezen je zastonjska in svobodna, ali pa ni ljubezen!
Ljubezen je nad zakoni in zapovedmi. Kdor zares ljubi, ne potrebuje zapovedi, niti nadzora. Zares ljubiti pomeni odpovedati se sebi, žrtvovati sebe za drugega. Prav tu pa se vse začne in konča.
Avtor še ni vnesel svojega opisa.Ponosni smo, da je Dani Siter prispeval kar 61 člankov.
Ljubezen je nad zakoni in zapovedmi. Kdor zares ljubi, ne potrebuje zapovedi, niti nadzora. Zares ljubiti pomeni odpovedati se sebi, žrtvovati sebe za drugega. Prav tu pa se vse začne in konča.
Na pobudo spletnega portala casnik.si sem zapisal svoje razmišljanje o aktualni problematiki uveljavljanja teorije spola in poskusov spreminjanja meni tako svete vrednote kot je družina. Moje misli niso sovražni govor, saj vsak dan znova ozaveščam klic, ki mu želim slediti – to pa je Ljubezen do vsakogar.
Če je avtomobil tehnično brezhiben in imamo veljavno registracijo, nam preostane samo še to, da rezervoar napolnimo z gorivom in že se lahko peljemo dogodivščinam naproti. In ko je za nami nekaj sto kilometrov poti, začnemo biti pozorni na oznake, ki napovedujejo bencinske črpalke – saj ne bi radi ostali na cesti brez goriva.
Z vso odgovornostjo trdim, da morata zakonca (mlajša ali starejša) vsako leto vsaj en vikend »investirati v svoj odnos« (za 48 ur se morata umakniti iz vsakdanjega okolja)! To je v današnjem hektičnem času KRITIČNI MINIMUM za preživetje. Če pa želita zakonca svoj odnos graditi, v njem napredovati in uživati, je en vikend premalo.
»Zaradi česa sva se že sprla? Saj se sploh ne spomnim več. Vem le to, da sva sprta, da se oba »drživa«, da oba vihava nosove, da nihče noče popustiti, da jaz mislim, da je ona kriva (ja, vsaj 95% če ne več), ona pa misli ravno obratno, da jaz mislim, da je »moje krivde« kvečjemu kakšen majhen procent …
Spominjam se najinih prvih srečanj – bilo je na neki TV oddaji. Potem si se nam nekoč pridružil na Enodnevnem srečanju družin v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu …
Preroška vloga in naloga papeža je, da v moči in po navdihu Svetega Duha bere in razločuje znamenja časa, da prerokuje, kaj so potrebe Cerkve in njenih članov, kaj mora Cerkev v določenem trenutku storiti, kako se mora obnašati, katere so njene prioritete …
Koliki so med nami potrebni pomoči! Res je, da pri tem najprej pomislim na lačne, zapuščene in tiste, ki nimajo ustreznega bivališča … Premišljujem dalje in kmalu ugotovim, da obstajajo tudi drugačni »reveži«, ki so prav tako potrebni moje/naše pomoči: razočarani, zavrnjeni, neljubljeni, nerazumljeni, ponižani …, tisti, ki jim je bila storjena nepopravljiva krivica …, malodušni, ki obupujejo nad samim seboj in nad življenjem …, posamezniki, ki iz dneva v dan brezciljno tavajo in se vedno bolj pogrezajo v svojo samoto in odtujenost …
Oprosti Marija, da te tako dolgo nisem obiskal. In kaj me je danes spodbudilo, da sem se oglasil k tebi? Veš, premišljeval sem o pričakovanju, o tem, kako je vse »pričakovanjsko« naravnano: ulice so razsvetljene in okrašene, v trgovinah je praznično in slovesno, ponudba je pestrejša (priznam, da je zame vsiljivo razkošna in me to moti) …