Entries by Benjamin Siter

,

Zapustiti in pridružiti se

V Svetem pismu se kar štirikrat pojavi stavek, ki ga prvič najdemo že v 1. Mojzesovi knjigi, ki pravi: »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil ženi in bosta eno meso.« Pri Družini in Življenju smo prepričani, da je neupoštevanje tega temeljnega življenjskega načela vzrok za številne travme in nesoglasja med zakonci in v medgeneracijskih odnosih …

, ,

»Žena pravi, da sem preveč tiho. V bistvu pa me noče poslušati«

Berem vaše članke in vsi po vrsti pišete pogovor, pogovor, pogovor. Se strinjam, da bi to lahko bila rešitev. Kako pa se pogovarjati z ženo, ki ne želi pogovora, ampak samo kimanje in pritrjevanje? In če tega ne dobi, je užaljena, se dere in se noče več pogovarjati. Ko ji razlagam, v čem vidim problem, kar ji ni po volji, dobim nazaj: »Bodi tiho.« In sem tiho. Že 19 let! A mi tudi to očita …

, , ,

Trikotnik

Pri Družini in Življenju verjamemo, da nihče ne more živeti izpolnjeno, če ne gradi in vzdržuje osebnega odnosa z Bogom. Ker sva v zakonu dva posameznika združena v eno, skupaj z Bogom tvorimo trikotnik odnosov, kjer je Bog najin vir in višek odnosa, zakonca pa se mu po svojih zmožnostih vsak na svoj način približujeva. Na tak način se tudi med seboj vedno bolj zbližujeva …

, ,

Ustvarjena za nekaj več

Zakonci in pari, ki se zbiramo v okviru Družine in Življenja se zavedamo, da je naša težnja k »več« odmev hrepenenja po brezpogojni ljubljenosti, ki ga je v našo bit postavil Stvarnik. Verjamemo, da je ljubeč odnos med možem in ženo kot “predokus večnosti” najučinkovitejša podoba, ki kaže na Stvarnika, avtorja vsega, kar obstaja … 

, , , ,

“Vse bo v redu, če si bova vzela čas za pogovor”

Ona je Ljubljančanka, on pa Dolenjec. Meta je sodelavka v Družini in Življenju. Primož je nedavno po več letih dela v avtomobilski industriji pustil službo in se podal na novo pot, da bi bil lahko več z družino in delal, kar ga veseli. S petimi otroki sta si ustvarila dom v Dobravi pri Škocjanu. Poznate to resnično zgodbo?

,

Ali moram ali želim – to je zdaj vprašanje!

»Atiii, me lahko lepo prosim danes pelješ v šolo? Poleg nahrbtnika imam še dve torbi, pa še dežuje zunaj.« Resno? Ob nekaj minut čez 6. uro zjutraj? Pa ravno danes, ko sem uspel vstati dovolj zgodaj, da bom lahko – vsaj tako sem mislil – zares v miru prebral Sveto pismo in premišljevanje v Besedi med nami, imel nekaj minut tišine za molitev in potem še kaj zapisal v dnevnik?