Aleš je po izobrazbi farmacevt. Dolga leta je delal v farmacevtski družbi LEK. Od leta 2003 ima podjetje za izobraževanje in svetovanje Edusatis d.o.o. (analitika, organizacija laboratorija, vodenje ljudi). Z ženo Marinko imata štiri odrasle otroke in sta stara starša trem vnukom.
Aleš je orientacijski tekač, skavt, predavatelj in bloger na blogu Preprostost. V družini, družbi in poslu se zavzema za ‘bolj preproste izbire’. Je eden od ustanoviteljev spletnega portala Časnik.si, kjer tudi redno piše.
Od leta 2016 je v Družini in Življenju. Z ženo Marinko pa sta pričevalski par in vodita seminar Najin odnos do denarja.
Sobota zjutraj. Pogled skozi okno ni nič obetaven in napoved tudi ne. Pojavi se prva skušnjava, iti ali odpovedati vse skupaj. Smo ali nismo? Smo. Pot se je začela točno tako, kot je kazalo; mokro in blatno …
“Udeležba na moškem pohodu me je že nekaj časa mikala. Strinjam se z mislijo, da je eno izmed poslanstev moških pohodov tudi molitev za kraje in ljudi, kamor stopa naša noga. Bog daj, da bi v čim več slovenskih vasi ponesli Božjega blagoslova in usmiljenja.”
Dolg moški pohod – tudi z veliko višine – po Gorjancih in pod Gorjanci, tudi v lepi divjini doline Kobile. Tokrat osemnajst mož – v molitvi, v Božji besedi, pri maši ob studencu na Gospodični, v pogovorih med hojo. Za lepotice, za naše družine, za Slovenijo.
V dežju, vetru, blatu, mokri od “švica” in dežja, na 36 km dolgi poti, z več kot 1000 m višine smo se več kot osem ur prebijali od Bleda skozi Pokljuško sotesko, do osrčja Pokljuke pri planini Zajavornik, ter se skozi blatne poti gozdov Pokljuke vrnili nazaj na Bled. Možje!
Kakšni so vajini upi in kaj lahko naredita? Verjamem, da upata, da bo vajin otrok končal to ali ono šolo, morda fakulteto, doktorat. Ali je to le vajino upanje v obliki pobožne želje, ali je to zanesljivo pričakovanje h kateremu prispevata tudi vidva – oče in mama? Kako prispevata?
Moški pohodi, ki smo jih na pobudo dveh mož iz Novega mesta začeli organizirati v Družini in Življenju spomladi, so se lepo prijeli. Z njimi nadaljujemo jeseni in pozimi in pa – če Bog da – tudi v letu 2023.
Malo pred Marijinim mesecem majem smo se spraševali, kaj ima možem povedati Božja mati Marija. Torej najstnica iz Judeje dedcem v Sloveniji. Po poti smo molili rožni venec, se pogovarjali in zmolili pri vsakem znamenju vernosti naših prednikov: križu, znamenju, kapelici, cerkvi, … (za lepotice, za družine, za našo Cerkev, za našo domovino, za trpečo Ukrajino).
Najprej smo šli na pohod od Jožefa v Ljubljani do Jožefa v Ivančni Gorici. V marcu smo šli na Dva Jakoba. V aprilu nas bo nagovarjala Božje mati Marija.
V soboto smo zakonci in družine iz Družine in Življenja poromali na Sveto Goro. Zbralo se nas je okoli devetdeset romarjev. Kar iz vej in srobota smo si naredili križ za molitev križevega pota. Po maši smo zakonci poslušali pričevanje Sare in Bojana Doljak: “Vprašajmo se, ali smo z možem ali ženo našli načine za pogovor, s katerim se slišimo in razumemo.”
