10 razlogov, zakaj je (večinoma) prav fajn živeti pod isto streho z mamo/taščo

,

NAJPREJ moram poudariti, da sva ta članek sestavila skupaj z možem, tako da tudi del s »taščo« drži 🙂 In druga opomba pred branjem, je ta, da je bilo nastalo besedilo pregledano s strani moje mame, tako, da je vse napisano resnično in potrjeno.

Nekaj najinih prijateljev nama je potožilo, da imajo težave z mamami in taščami. Od prepirov, ki so plod medgeneracijskih razlik, do vmešavanja v vzgojo, nepotrebnih komentarjev in nasvetov, za katere niso prosili. Po teh pogovorih se vsakič znova zaveva, da je nama »prav fajn«. Zavedava se, da imava neizmerno srečo, da lahko koristiva vse prednosti skupnega življenja, hkrati pa se lahko kadarkoli umaknemo v intimo svojega stanovanja in živimo »po svoje«.

  1. Varstvo na poziv

Od hitrega skoka na tržnico, pa do dveurnega fitnesa in večerne zakonske skupine, ki se zavleče pozno v noč. Najina otroka sta rada pri babici in brez slabe vesti ju pustiva v njenem varstvu. Veva, da bo zanju dobro poskrbleno. Ne obremenjujeva se, ker ji zaupava. In veva, da v tem »delu« tudi ona uživa.

  1. Jutranje poležavanje

Pride dan, ko bi človek malo dlje spal, sploh če so otroci ponoči jokali in bi s težavo skupaj »napraskal« tistih šest uric spanja. Takrat sva neskončno hvaležna, da ona zjutraj zgodaj vstane in z veseljem vzame otroka na »jutranje crkljanje«.

Odkar naša mulca prespita celo noč se – sedaj že sama – (ne)slišno odpravita v njeno stanovanje in dobita zajtrk. Včasih jo tudi vržeta iz postelje, pa se le redko pritoži. Ja, ko pišem tole točko se zavedam, da sva se razvadila.

  1. Kuhinja pri babici

Ne poznam človeka, ki mu kdaj pa kdaj ne bi ustrezalo, da nekdo namesto njega skuha kosilo, ga postreže in na koncu tudi pospravi in pomije kuhinjo. Midva vsekakor sodiva med te »uživače«. Na delovno soboto ali deževno nedeljo, kosilo pri babici se prileže!

  1. Nepretrgana molitev

Naša mami je tiste vrste gospa, ki nepretrgoma moli. Ko ve, da gremo z mlajšim k zdravniku, ko se odpeljemo na počitnice, ko iščemo novo službo, ko zve, da so naši prijatelji v težavah … Veva, da nikoli ne pozabi in vedno moli za naju, za njene vrnuke in vse, ki so nam blizu. In za to sva ji neizmerno hvaležna!

  1. Srede in sobote

To sta dneva v tednu, ko pri nas dovolimo gledat risanke. Ali drugače povedano, to sta dneva v tednu, ko mami reče: »Pejta dol k Marinci, danes je sreda!« In mulca odhlačata po stopnicah, odpreta vrata v njeno stanovanje in zasliši se: »Danes je sleda, mami dovoli lisanke!« Zame pa to predstavlja čas, ko lahko kaj koristnega naredim, recimo, pišem tale članek.

  1. Vsaj kaj nam zraste in dozori na zelenjavnem vrtu

Posadiva midva, s tem imava veliko veselje, pleve pa ona! Še dobro, ker jemo pa vsi radi.

  1. Rent a car

Z našim življenjskim slogom se večkrat zgodi, da en avto v družini ni dovolj. In življenje z babico je zato veliko lažje, sploh če ona velikodušno posodi svoj avto in ne tečnari, če so zadaj vedno nameščeni otroški sedeži, na vratih in po tleh pa prstni odtisi otrok in drobtinice. Ni kaj, takšna babica je zakon!

  1. “Zastonj” v hiši

Ko sva se soočila s stanovanjskim problemom sva imela na dlani dve rešitvi. Ali si urediti stanovanje v hiši moje mame ali pa se podati v zidavo lastne hišice. V najemniško stanovanje nisva želela. Če bi se odločili za najem ali zidavo hišice, jaz vsekakor ne bi mogla ostati doma, ker enostavno ne bi »prišli skozi«. In ker sva videla, da se v resnici da lepo sobivati, sva se odločila za to.

Seveda, tudi hišo je potrebno obnavljati in vzdrževati, pa vendar, za to kvadraturo in velik vrt nisva potrebovala začetne investicije in v stanovanju v naši hiški lahko lepo živimo. Preprosto, a vendar z vsem, kar potrebujemo in še malce več. Bogu hvala!

  1. Babičina vzgoja

Vsaka družina ima svoja pravila, v vrtcu so drugačna, pri verouku spet drugačna in kakopak, pri babici tudi. Zato sva hvaležna za pestrost babičine vzgoje, ki se vsekakor razlikuje od najine. Seveda, kdaj pa kdaj zamižim na obe očesi, ko otroka s polnimi usti bonbonov prideta domov. In vidim svojo mamo, kako se – dobesedno – ugrizne v jezik, da mi ne bi delila nasvetov, ko se pripeti kakšna za vzgojo primerna situacija.

  1. Spoštovanje

In ne nazadnje se v sobivanju s taščo oziroma mamo vsi učimo mesdebojnega spoštovanja. Od spoštovanja zasebnosti do spoštovanja »čudaških« življenjskih odločitev. Da ne bo zvenelo, vse tako idealno, seveda se tudi mi prepiramo, na glas iščemo rešitve in mnenja se krešejo. Ampak pestrost bivanja pod isto streho nas povezuje, spoštovanje pa poskrbi, da je bivati skupaj vsem prijetno in v veselje.

Foto: Marissa Price, Unsplash

2 komentarjev
  1. Petra Lozinšek says:

    Super napisano! ? Tudi nam je lepo skupaj, čeprav se malce razlikujemo v par točkah. Zelo dobro se obnese nakup hiše skupaj s starši, sploh če so to hišo nekoč zgradili stari starši. Tudi če si od staršev ne moreš sposoditi avta, ni slabo. Pač prihraniš malo manj. Zmagovalna je pa zadnja točka – spoštovanje! Predvsem nas pri tem opazujejo otroci in se učijo sožitja v odnosih. Bravo!

    Odgovori
  2. Aleš Čerin says:

    Odličen prispevek Meta. Kako lepo prilagajanje in kako veliko spoštovanja in hvaležnosti ste sposobni! Bogu hvala za ta zgled.

    Fino, da tudi izpostaviš finančni vidik ‘negradnje’ svoje hiše. Koliko zidov se zgradi popolnoma brez potrebe! Velikokrat ostanejo potem prazni ali zapolnjeni s “šaro”.

    Takole sem zapisal v članku za Božje okolje: “Veliko zidov se zgradi zato, ker ta mladi in ta stari ne znamo sobivati in živeti v sožitju, včasih niti sodelovati ne. Veliko časa in denarja se vrže v gradnjo zidov, katerih vsebina pogosto ostane prazna, na polprazna ali zasedena z navlako. Gradnja izčrpa in vodi do zadolževanja, finančnih težav, v pretirano delo; posledica so slabi odnosi in odtujenost in ločitev.”

    Še piši o medgeneracijskosti.

    Odgovori

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja